Družboslovno-humanistični izbirni predmet, ki je namenjen učencem 7., 8. in 9. razreda, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen
Šolsko novinarstvo je kot izbirni predmet del obveznega programa osnovne šole. Je del sklopa treh izbirnih predmetov (literarni klub, šolsko novinarstvo in gledališki klub), ki nadgrajuje predmet slovenščina.
Predmet združuje raziskovanje neumetnostnih jezikovnih zvrsti, posebej publicističnih. Učenci dograjujejo svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil ter se usposabljajo za ustvarjalno in kritično sprejemanje publicističnih besedil. Opazujejo jezik in slog teh besedil. Razvijajo si pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika ter spoznavajo, da je jezik najpomembnejši del kulturne dediščine in s tem temeljna prvina človekove osebne in narodne identitete. Utrjujejo vedenje, da je slovenski jezik državni in uradni jezik v Republiki Slovenji, poleg tega pa si oblikujejo tudi narodno in državljansko zavest.
Oblike dela in ovrednotenje znanja
Učenci prebirajo in razčlenjujejo časopisni in revialni tisk, pišejo publicistična besedila, uporabljajo priročnike, slovarje in druge vire, pridobivajo temeljne pojme v povezavi z mediji in spoznavajo najbolj pogoste stalne oblike novinarskega sporočanja (vest, novica, poročilo, intervju, kolumna …).
Poleg tega utrjujejo znanje knjižnega jezika (zbornega in pogovornega), se zavedajo različnih okoliščin rabe knjižnega in neknjižnega jezika, razvijajo sposobnosti za vse štiri sporazumevalne dejavnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, ter izoblikujejo pozitiven odnos do slovenskega izročila.
V šolskem letu se bo znanje ocenilo trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opomba
Pri pouku bodo učenci rabili velik zvezek (A 4).
Pripravila: Milena Toman
Izbirni predmet naravoslovno – tehniškega področja:
RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA IN VARSTVO NJEGOVEGA OKOLJA
V 9. razredu se pri rednem pouku geografije seznanimo s Slovenijo kot svojo domovino. Pri izbirnem predmetu naravoslovno-tehničnega področja bomo raziskovali domači kraj in posebnosti življenja v njem. Poudarek bo na aktivnih metodah pouka in učenju na primarnih lokacijah v naravi.
Vsebine:
|
1. Geološka zgradba in
relief domačega kraja
|
Proučujemo geološke značilnosti in reliefne značilnosti s poudarkom na najbolj značilnih oblikah površja.
|
|
2. Podnebje domačega
kraja
|
Izvajamo meteorološka merjenja na šolski meteorološki postaji.
|
|
3. Prsti in rastlinstvo
domačega kraja
|
Proučujemo talne značilnosti in značilnosti rastlinstva s poudarkom na gozdovih.
|
|
4. Vodovje domačega
kraja
|
Proučujemo tekoče in stoječe vode ter njihovo varovanje ter oskrbo s pitno vodo.
|
|
5. Prebivalstvo
|
Proučujemo gibanje prebivalstva, sestavo prebivalstva ter nekdanje in sedanje običaje prebivalstva.
|
|
6. Naselja
|
Proučevali bomo lego domačega kraja, njegovo zgodovino ter razvoj in funkcijo kraja v celoti. Proučevali bomo tudi tipologijo naselij v okolici domačega kraja.
|
|
7. Gospodarstvo
domačega kraja
|
Proučevali bomo gospodarske dejavnosti in zaposlenost prebivalstva s poudarkom na najbolj značilnih dejavnostih v domačem kraju.
|
|
8. Oskrba
|
Proučujemo oskrbo prebivalstva v domačem kraju.
|
|
9. Vpliv človeka na
pokrajino
|
Proučujemo spremembe pokrajine zaradi delovanja človeka v preteklosti in zaradi novejšega delovanja.
|
|
10. Varstvo okolja ter varstvo naravne in
kulturne dediščine v
domačem kraju
|
Ugotavljamo stopnjo in vrste ogroženosti narave ter ukrepe za varovanje naravnega okolja in evidentiramo naravne in kulturne spomenike ter ugotavljamo njihov pomen.
|
Vrednotenje znanja temelji na predstavitvi lastnih zaključkov in ugotovitev.
Pripravila: Stanislava Ferjanc, prof.
Družboslovno-humanistični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 9. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Retorika je veščina javnega nastopanja in najrazličnejših govornih nastopov je v šoli vse več – v osnovni in seveda tudi srednji.
Za marsikoga je izpostavljanje pred razredom zelo neprijetno in te občutke prenesejo v srednjo šolo in nato v službo. Javno nastopati in govoriti ostane zanje neprijetno in odvečno opravilo, ki jim dneve pred nastopom, govorom, predstavitvijo ali pogajanjem krati spanec.
Namen predmeta je učence naučiti premagovati strah pred nastopanjem (in zato v šoli suvereno pokazati svoje znanje), biti brez treme (s tisto začetno pa zna opraviti) in brez težav najde ustrezne besede, širi svoj besedni zaklad in se zaveda, da niso pomembne samo besede, temveč tudi to, s kakšnim glasom govorimo in kaj pri tem sporoča naše telo.
Nekoč v prihodnosti bo vsak dan komuniciral s strankami in sodelavci ter bo pri tem uspešen.
Oblike dela in vrednotenje znanja:
Učenci bodo sestavljali in izvajali govore ter opazovali in vrednotili svoje nastope in nastope svojih sošolcev (ocenjevanje in samoocenjevanje), vaje za dihanje (pravilno dihanje je pomembno, da se pred nastopom umirimo), vaje za boljšo izgovorjavo, jakost, barvo in kvaliteto glasu.
Predvideno je tudi eno pisno ocenjevanje znanja, kjer bomo ocenjevali predvsem poznavanje teorije.
Opombe: pri predmetu je predvidena uporaba učbenika z naslovom Retorika.
Pripravila: Višnja Praprotnik
»Branje le napolni um z gradivom znanja; šele z razmišljanjem pa prebrano postane naše.« /John Locke/
Predstavitev in namen
Poleg slovenščine se Literarni klub povezuje tudi s tujimi jeziki, zgodovino, geografijo, likovno, glasbeno in knjižnično vzgojo.
Učenci spoznavajo kakovostno ter raznovrstno leposlovno književnost, razumejo raznolikost umetnostnih besedil, se o prebranem pogovarjajo, predstavljajo in utemeljujejo svoja stališča, umetnostna besedila primerjajo in se samostojno seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo. Uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje, se vključijo v gibanje Bralna značka ali S knjigo v svet, oblikujejo razredno knjižnico. Ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila, ki vključujejo prvine umetnostnega jezika, se poustvarjalno odzivajo na prebrano in pišejo o svojem literarnoestetskem doživljanju književnosti (dnevnik branja).
Oblike dela in ovrednotenje znanja
Delo v Literarnem klubu zajema tako branje kot tudi leposlovno pisanje. Učitelj učencem priporoča primerna besedila, sprejema pa tudi njihove lastne pobude za branje in spodbuja ustvarjalne pogovore o prebranih knjigah.
Za učence pa je še bolj mikavna možnost ustvarjalnega pisanja, ki jim nevsiljivo povečuje občutljivost za literarno besedilo, hkrati pa ponuja možnost za šolsko literarno ustvarjalnost. Najboljša besedila učenci objavljajo v mladinskem tisku, radijskih oddajah, šolskih glasilih, časopisih, ki objavljajo otroške prispevke, ter na spletnih straneh šole. Sodelujejo lahko na javnih natečajih za ustvarjalno pisanje.
Predmet je enoleten in se lahko izvaja v 3. triletju. Namenjena mu je ena ura tedensko, tj. 35 ur letno, oziroma 32 v 9. razredu.
V šolskem letu se bo znanje ocenilo trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opombe: Pri pouku bomo rabili delovni zvezek, ki ga bodo učenci kupili sami.
Milena Toman
Namenjen je učencem v : 7. 8. in 9. razredu 1 uro na teden
Predstavitev in namen:
Pri izbirnem predmetu NAČINI PREHRANJEVANJA učenca poučujemo o prehrani z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja. Učijo se o pomembnosti zdrave prehrane, obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja.
Prehranjenost:
Učenci razumejo pomen ustrezne prehranjenosti za zdravje organizma, uporabljajo in analizirajo ustrezne metode za zagotavljanje stanja prehranjenosti in izdelajo osebne kartotečne liste.
Tradicionalni in drugi načini prehranjevanja:
Ustrezen način prehranjevanja je v skladu s priporočili SZO, vendar se pojavlja vedno več drugačnih načinov, ki mnogokrat nimajo nobene zdravstvene osnove in so nepriporočljivi iz zdravstvenih razlogov. Pomembno je, da take načine prehrane prepoznamo in jih ovrednotimo s pozitivne in negativne strani.
Prehrana v različnih starostnih obdobjih:
V obdobju rasti in razvoja je zahteva organizma po hranilni in energijski vrednosti drugačna kot kasneje, ko organizem le vzdržuje telesne funkcije. Prav tako je tudi pomen hranilnih snovi v prehrani pri različnih obremenitvah organizma drugačen.
Prehrana v posebnih razmerah:
Prehrana je vezana na okolje in stanje, v katerem se nahajamo ter način, kako se oskrbeti s hrano iz virov, ki so nam dostopni, da zadostimo potrebam organizma.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
V sklopu prehranjenost prevladuje skupinska oblika dela, ki ob zaključku preide v individualno obliko z izdelavo osebne kartotečne liste.
Pri tradicionalnih in drugih načinih prehranjevanja se prepletata skupinska in individualna oblika, kjer učenec predstavi izbrani način prehranjevanja. Praktično delo z živili je vezano na pripravo določene jedi.
Pri prehrani v različnih starostnih obdobjih in prehrani v posebnih razmerah uvodnim razgovorom sledi izvedba izbrane seminarske naloge in izvajanje praktičnega dela – priprava jedi z oceno ustreznosti potrebam organizma.
Opomba: Učbenika ne uporabljamo.
Pripravila: Nevenka Čater Jeušnik
Začetno učenje 2. tujega jezika, ki je namenjeno učencem v 7. razredu, po 2 uri na teden.
Predstavitev in namen:
Učenci pričnejo z učenjem novega tujega jezika. V ospredju je sporazumevalna zmožnost. Učenci spoznavajo sistem nemščine, razvijajo jezikovno znanje in sposobnosti poslušanja, bralnega razumevanja, ustnega in pisnega sporočanja v nemščini. Ob tem oblikujejo kulturne vrednote, razvijajo kakovostno medosebno komunikacijo, prilagodljivost, samostojnost in se vzgajajo za strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi. Učenci spoznavajo novo besedišče ob vsebinah, ki so jim blizu: jaz, šola, družina, vsakdanjik in prosti čas, dom in bivanje ter živali.
Z učenjem nemščine lahko učenci nadaljujejo tudi v 8. in 9. razredu in tako lahko ob koncu OŠ dosežejo raven znanja A2.
Za komunikacijo potrebujemo ob maternem jeziku vsaj še dva jezika. Če je znanje angleščine v današnjem svetu nujno, pa znanje nemščine predvsem širi komunikacijske sposobnosti v poklicnem in zasebnem življenju. Lahko nam olajša stike z drugimi ljudmi in kulturami ter omogoča zlasti boljše poklicne možnosti. V prostoru Evrope je nemščina (jezik naših sosedov Avstrijcev, ne tako oddaljenih Nemcev in Švicarjev) večinski jezik in verjetno je tudi zato v srednjih šolah najpogosteje izbrani drugi tuji jezik.
Oblike dela in vrednotenje znanja:
V 70 urah pouka nemščine učenci pri delu v dvojicah, skupini ali individualno razvijajo svoje mišljenje in intelektualne sposobnosti. Angleščina jim je pri tem bolj v pomoč kot ovira. Različne dejavnosti pomagajo učencem pri pridobivanju, shranjevanju, priklicu in uporabi informacij. Pomembno vlogo ima tudi njihovo delo izven pouka. Nov jezik jim ostane vse življenje. Nekako tako kot vožnja s kolesom: ko se tega enkrat naučimo, tega več ne pozabimo.
V šolskem letu se znanje učencev oceni vsaj trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opombe:
Za delo pri pouku potrebujejo učenci učbenik in delovni zvezek Magnet 1.
Pripravili:Brigita Ornik, Ingrid Zupanc Brečko
Stran 6 od 8« Prva«...45678»
