Vzgoja za medije – tisk je družboslovno-humanistični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7., 8. in 9. razredu po eno uro tedensko oz. 35 (32) ur letno.
Predstavitev in namen:
Predmet Tisk je zasnovan tako, da so poudarjene medijske teme tiska. Učenci spoznajo tudi skupne značilnosti množičnih medijev, razlike med različnimi načini in oblikami sporočanja: novinarska, umetniška, publicistična besedila, dokument, fotografija, video, film, glasba, internet in znajo razlikovati oglaševanje ter propagando od novinarskega sporočanja. Učenci razumejo, da mediji sveta ne zrcalijo, ampak ga konstruirajo in ustvarjajo. Na koncu prvega leta učenci izdajo svoj časopis.
Poudarek pri predmetu je na pridobivanju izkušenj (tvorjenje besedil), raziskovalnem in timskem delu (izdelava glasila, spremljanje dogajanja). Tako učenci svojo otroško radovednost usmerjajo v aktivno in kreativno delo, s katerim spodbujajo ustvarjalnost mišljenja, govorjenja in pisanja.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Učenci spoznajo novinarsko delo, različne novinarske časopisne zvrsti in žanre, novinarsko etiko, oglaševanje in se seznanijo s celotnim postopkom nastanka časopisa (od ideje do tiska). Obisk ene izmed bližnjih radijsko-časopisnih hiš, tiskarn ter pogovor s pravim novinarjem daje slikovitejši pogled na tiskane medije in popestri delo pri predmetu. Učenci se tudi sami preizkušajo v vlogi novinarjev, oblikujejo uredniški odbor, sodelujejo pri izdelavi šolskega (spletnega) glasila.
V šolskem letu so učenci ocenjeni najmanj trikrat.
Opombe: Pri pouku bomo sodelovali z zunanjimi izvajalci/sodelavci (npr. novinarji).
Pripravil: Črt Močivnik
V zadnjem triletju osnovne šole si učenci nekatere predmete izberejo sami. Izberejo si lahko dve ali tri ure obveznih izbirnih predmetov tedensko. Med ponujenimi obveznimi izbirnimi predmeti izbere šola tiste, za katere se je odločilo največ učencev. Število izbranih predmetov/skupin je usklajeno s šolsko zakonodajo in možnostmi izvedbe. Če so se učenci odločili za predmete, ki se zaradi premajhnega števila zainteresiranih ne bodo izvajali, morajo ti učenci izbrati druge predmete.
8. razred
|
Družboslovni-humanistični predmeti
|
Naravoslovno-tehnični predmeti
|
|
7. razred
|
7. razred
|
8. razred
|
9. razred
|
9. razred
|
Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 9. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Pri predmetu učenci spoznajo uporabno stran matematike. Matematična delavnica je namenjena odkrivanju matematike v naravi in povezovanju z uporabnostjo odkritij. Pri matematični delavnici se seznanimo z vsebinami:
• Aritmetične uganke: Odkrivanje matematičnih problemov, primeri šifriranja in reševanje različnih ugank.
• Telesa in prostor: Izdelovanje teles s pomočjo različnih matematičnih programov in risanje optičnih prevar.
• Matematika in šifriranje: Uporabiti različna šifriranja skozi zgodovino, od raznih skrivnosti do modernega varovanj informacij v računalništvu. Izdelovanje »nevidne pisave« in drugih pripomočkov za pošiljanje skritih sporočil.
• Fraktali: izdelovati vzorce s pomočjo zaporedja. Sodobni pristop k izdelavi računalniške grafike.
Učenec prepozna uporabnost matematike. Pri tem pride do ugotovitev s pomočjo opazovanja, meritev in računalniških modelov.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Predmet je naravnan k odkrivanju matematičnih lastnosti. Pri tem si lahko pomagamo s pomočjo opazovanja ali z računalniškimi modeli. Predmet je naravnan h kreativnosti in odkrivanju novih oblik. Določen del pouka se izvede v računalniški učilnici s pomočjo raznih programov.
V prvem obdobju pridobijo učenci eno ustno oceno iz reševanja aritmetične uganke. V drugem obdobju učenec pridobi dve oceni. Prva ocena je ustna in ima poudarek na matematičnem šifriranju, druga ocena pa je pridobljena s pomočjo računalniškega programa, kjer učenec izdela fraktal.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo. Matematična delavnica je namenjena vsem učencem ne glede na njihovo znanje matematike.
Pripravil: Žan Močivnik
Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 8. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Pri predmetu učenci spoznajo uporabno stran matematike. Matematična delavnica je namenjena odkrivanju matematike v naravi in povezovanju z uporabnostjo odkritij. Pri matematični delavnici se seznanimo z vsebinami:
• Zgodovina matematike: pregled matematike skozi zgodovino in reševanje problemov glede na časovni razvoj in različne kulture (Stara Grčija, Kitajska, Mezopotamija, Egipt …).
• Drugačna geometrija: Izdelovanje tangramov, različnih geometrijskih teles, origamov, prejenje geometrijskih teles s pomočjo različni nematematičnih meril.
• Miselne igre: Različne matematične igre in razvijanje različnih strategij reševanja.
• Geometrija s prepogibanjem papirja: Izdelati različne geometrijske vzorce, izdelovanje konstrukcij.
Učenec prepozna uporabnost matematike. Pri tem pride do ugotovitev s pomočjo opazovanja, meritev in računalniških modelov.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Predmet je naravnan k odkrivanju matematičnih lastnosti. Pri tem si lahko pomagamo s pomočjo opazovanja ali z računalniškimi modeli. Predmet je naravnan h kreativnosti in odkrivanju novih oblik. Določen del pouka se izvede v računalniški učilnici s pomočjo raznih programov.
V prvem obdobju pridobijo učenci eno ustno oceno iz reševanja naloge iz zgodovine. V drugem obdobju učenec pridobi dve oceni. Prva ocena je ustna in ima poudarek na računanju in strategiji miselne igre, druga ocena pa je pridobljena s pomočjo končnega izdelka – geometrija s prepogibanjem papirja.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo. Matematična delavnica je namenjena vsem učencem ne glede na njihovo znanje matematike.
Pripravil: Žan Močivnik
Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Pri predmetu učenci spoznajo uporabno stran matematike. Matematična delavnica je namenjena odkrivanju matematike v naravi in povezovanju z uporabnostjo odkritij. Pri matematični delavnici se seznanimo z vsebinami:
· Logika: logično razmišljanje, povezovanje stvari in reševanje logičnih ugank.
· Števila: iskanje števil v naravi, povezovanje s pomočjo grafov, izdelovanje labirintov.
· Drugačno računanje: zapisovanje s pomočjo rimskih števil, egipčanskih števil, starodavnih zapisov števil drugih ljudstev, različnih številskih zapisov, ki se uporabljajo v računalništvu in način računanja za kodiranje zapisov.
· Tlakovanje: Z različnimi vzorci zapolniti ravnino, izdelovanje vzorcev, reševanje problemov v proizvodnji.
Učenec prepozna uporabnost matematike. Pri tem pride do ugotovitev s pomočjo opazovanja, meritev in računalniških modelov.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Predmet je naravnan k odkrivanju matematičnih lastnosti. Pri tem si lahko pomagamo s pomočjo opazovanja ali z računalniškimi modeli. Predmet je naravnan h kreativnosti in odkrivanju novih oblik. Določen del pouka se izvede v računalniški učilnici s pomočjo raznih programov.
V prvem obdobju pridobijo učenci eno ustno oceno iz reševanja logične naloge in številskega sestava. V drugem obdobju učenec pridobi dve oceni. Prva ocena je ustna in ima poudarek na računanju štvil z ostanki in kodiranju, druga ocena pa je pridobljena s pomočjo računalniškega programa, kjer učenec tlakuje ravnino.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo. Matematična delavnica je namenjena vsem učencem ne glede na njihovo znanje matematike.
Pripravil: Žan Močivnik
Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 9. razreda, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Učenec pri predmetu pridobi predstavo o najpomembnejši energiji sveta – elektrika. Pri predmetu s pomočjo robota izdelamo rešitve problemov, ki se pojavijo v naravi. Pri tem izdelamo lastne »lego« rešitve za naše probleme: izdelava pralnega stroja, sušilnika za lase, segrevanje vode, vodenje strojev, merjenje elektrike itd. Pri tem učenec predstavi lastne, inovativne rešitve narejene s pomočjo elektromotorjev.
Pri predmetu Elektrotehnika z robotiko učenec spozna uporabnost robota v proizvodnji, delovanje električnih naprav in značilnosti krmiljenja. Elektrotehnika je danes ena izmed pomembnejših znanosti in s pomočjo predmeta se lahko učenci lažje odločijo za nadaljnje poklicno usmerjanje.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Učenci skozi celotno leto s pomočjo poskusov in izdelavo lastnih modelov spoznajo delovanje elektromotorjev. Pri vsaki uri se opredeli problem, ki ga učenci rešijo s pomočjo robota ali pa predstavijo rešitev.
V prvem obdobju pridobijo učenci eno ustno oceno, ki temelji na poznavanju robotskih rok in vključevanju elementov programiranja. V drugem obdobju dobijo eno ustno oceno za rešitev problema s pomočjo skiciranja poteka reševanja in predstavljeno rešitvijo, drugo pa s pomočjo opisa in potek delovanja programa za ustrezno nalogo. Pri obeh ocenah učenec predstavlja svojo rešitev problema.
Tretjo ustno oceno pridobijo s pomočjo projekta, kjer predstavijo svojo inovativno rešitev ter potek reševanja problemov.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo. Učenec ne potrebuje računalniškega predznanja.
Pripravil: Žan Močivnik
