Skoči na glavno vsebino
Računovodstvo: 03 428 54 80 | Svetovalna služba: 03 428 51 04, 03 428 51 06, 03 428 51 38 | I. osnovna šola Celje, Vrunčeva ulica 13, 3000 Celje | T: 03 428 51 00 tajnistvo@iosce.si

Nadarjeni učenci


Kaj je nadarjenost?

Starejše definicije pojmujejo nadarjenost kot inteligentnost.  Po novejših definicijah pa so nadarjeni tisti učenci, ki kažejo visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvene ali umetniškem področju. Dosežke zlahka opazimo, potenciali pa velikokrat ostanejo skriti, lahko pa jih izmerimo s pomočjo psiholoških testov.

Poznamo splošno in specifično nadarjenost. Splošno nadarjeni so učenci, ki imajo visoko splošno sposobnost in dosegajo izjemne rezultate na več področjih hkrati. Specifično nadarjeni oz. talentirani pa so tisti učenci, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju. Tako splošno kot specifično nadarjeni učenci sodijo v kategorijo nadarjenih učencev. Strokovnjaki so si edini, da nadarjeni učenci poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti (V: Travers, Elliot in Kratochwill: Educational Psychology, str. 447).

Delo z nadarjenimi učenci je za našo šolo ena od prednostnih nalog. Skupaj s starši želimo prispevati k razvoju talentov in potencialov nadarjenih učencev.

 

V primeru vprašanj se lahko obrnete na koordinatorici za nadarjene učence Ano Kač in Matejko Hrovat.

Ana Kač

Tel.: 03 428 51 38
e-pošta: ana.kac@iosce.si

Matejka Hrovat

Tel.: 03 428 51 09
e-pošta: matejka.hrovat@iosce.si

ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV
Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Vendar pa ti učenci niso neka homogena skupina, ampak obstajajo razlike tudi znotraj skupine nadarjenih. Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno. Najbolj tipične so naslednje:

 

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergetno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),
  • razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

 

Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija itd.),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

 

Motivacija

  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznoliki in močno izraženi interesi,
  • vstrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

 

Socialno-čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek za pravičnost,
  • neodvisnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

 

Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je

nadarjen.

 

Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih pa pogosto najdemo naslednje značilnosti, ki jih

ovirajo pri šolskem delu:

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih;
  • strah pred spraševanjem;
  • nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja;
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu;
  • učenca ni mogoče motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami,

nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja ipd.);

  • slaba pozornost;
  • hiperaktivnost;
  • čustvena in socialna nezrelost.

Te lastnosti nas ne bi smele “zaslepiti” pri odkrivanju nadarjenih učencev.

Vir: Povzeto po konceptu za odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli na MIZS

ODKRIVANJE NADARJENIH
Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahtevno opravilo. V postopku odkrivanja sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in učenci. Vsak od njih lahko prispeva koristne informacije.

Odkrivanje naj bi potekalo v treh stopnjah:

  1. evidentiranje,
  2. identifikacija,
  3. seznanitev in mnenje staršev.
  1. Prva stopnja je evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Ta poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov. Evidentiranje nadarjenih učencev poteka ob koncu tretjega razreda, ko razredni učitelj predlaga učence za identifikacijo nadarjenosti. Učitelji izberejo učence po naslednjih kriterijih:
  • Učni uspeh – učenec dosledno izkazuje odličen učni uspeh (v 1. triadi se upošteva

opisna ocena).

  • Dosežki (performance) – izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni in

drugih dejavnostih.

  • Učiteljevo mnenje – ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim

procesom. Posebno pozornost pri presojanju mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo

znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki prihajajo iz socialno depriviranega

okolja, drugačnega kulturnega okolja, ali imajo specifične učne ali vedenjske težave.

  • Tekmovanja – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih.
  • Hobiji – trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega

nadpovprečne rezultate.

Mnenje poda tudi šolska svetovalna služba, ki oblikuje svoje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu z razrednimi in drugimi učitelji, knjižničarjem in mentorji interesnih in drugih dejavnosti.

 

 

Kdo je izbran kot evidentirani učenec ?

V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Evidenco evidentiranih učencev vodi šolska svetovalna služba.

  1. Identifikacija nadarjenih učencev zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev. Identifikacija poteka v četrtem razredu in vključuje naslednja merila:
  • Ocena (vsaj 4 različnih) učiteljev, ki učenca dobro poznajo – učitelji podajo oceno o že evidentiranih učencih s pomočjo metodološko ustreznih ocenjevalnih lestvic, ki zajemajo naslednja področja:

o razumevanje in pomnjenje snovi,

o sposobnost sklepanja,

o ustvarjalnost (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija),

o motiviranost in interesi,

o vodstvene sposobnosti,

o telesno-gibalne sposobnosti,

o izjemni dosežki (performance) na različnih področjih (umetniških, praktičnotehničnem

in drugih področjih).

Po ocenah učiteljev, sledi še psihološko testiranje evidentiranih učencev, ki ga s pisnim soglasjem staršev, izvede šolska psihologinja. Psihološko testiranje poteka skupinsko v dveh delih. Vsakokrat psihologinja aplicira po en psihološki test.

  • Test sposobnosti (SPM- Ravenove standardne progresivne matrice)
  • Test ustvarjalnosti (Torranceovi besedni testi ustvarjalnegamišljenja)

Kot nadarjeni oziroma talentirani so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli nadpovprečen rezultat: na testu sposobnosti in na testu ustvarjalnosti sodi rezultat med 10 odstotkov najboljših rezultatov v primerljivi starostni skupini, na ocenjevalni lestvici za učitelje pa je učenec dobil nadpovprečno oceno na posameznem področju nadarjenosti.

Ugotovitev o tem, da je učenec nadarjen, se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora, na katerem sodelujeta tudi šolska svetovalna služba in koordinator za delo z nadarjenimi.

  1. Seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.

Vir: Povzeto po konceptu za odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli na MIZS

Kaj pa če učitelj, v tretjem razredu, mojega otroka ni prepoznal kot potencialno nadarjenega ?
V kolikor učitelj v tretjem razredu učenca ni evidentiral kot potencialno nadejanega lahko to na podlagi doseganja zahtevanih kriterijev (učni uspeh, tekmovanja, posebni dosežki, hobiji), stori razrednik v katerem koli od naslednjih razredov. Identifikacijo nadarjenih učencev lahko izpeljemo tudi v drugi in tretji triadi.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI
  1. individualiziran program

Potem ko je učenec identificiran kot nadarjen in starše seznanimo s tem, je čas da začnemo temeljito načrtovati delo z nadarjenim učencem.

Nadarjenim učencem in njihovi staršem na šoli ponudimo možnost oblikovanja individualiziranega programa za nadarjene učence. Individualiziran program je šolski dokument, ki opredeljuje posebne oblike in dejavnosti dela z nadarjenim učencem in je prilagojen po meri vsakega učenca posebej, za njegovo pripravo potrebujemo soglasje staršev. Pri oblikovanju individualiziranega programa sodelujejo :učenec, starši,  razrednik, svetovalna služba, učitelji, ki učenca učijo in vodstvo šole. Starši in učenec s podpisom potrdijo, da se strinjajo  z vsebino individualiziranega programa. Nosilec individualiziranega programa je razrednik.

 

Individualiziran program za nadarjene učence oblikujemo glede na področja nadrejenosti, interese in želje učenca ter staršev. Glede na želje in interese zapišemo cilje za tekoče šolsko leto in načrt individualizacije vzgojno –izobraževalnega dela, pri čemer upoštevamo tako dejavnosti, ki jih učenec obiskuje v šoli kot tudi tiste, ki jih obiskuje  in izven šole. Individualiziran program je dokument, ki se ves čas spreminja, saj vanj sproti vpisujemo vse dosežke nadarjenega učenca, ki jih doseže v šoli in izven šole. Ob koncu vsakega šolskega leta starše in učenca povabimo k skupni evalvaciji individualiziranega programa. Individualiziran program vsako šolsko leto znova prilagodimo potrebam in željam učenca. Individualiziran program je v veljavi od potrditve, pa do pisnega preklica oziroma konca devetega razreda.

 

  1. obogatitvene dejavnosti za nadarjene učence
  2. priprave za udeležbo na tekmovanjih
  3. mentorstvo pri seminarskih in raziskovalnih nalogah
  4. interesne dejavnosti
  5. svetovanje učencem in staršem
Dostopnost