Drsalni tečaj

Učenci 1. c  in 2. c  razreda smo bili na drsalnem tečaju. Naučili smo se marsikaj novega in uživali v ledeni dvorani. Teden je hitro minil. Prehitro.

Plesna predstava

Učenci od 1. do 3. razreda so si 26. 9. 2017 ogledali plesno predstavo z naslovom ˝Razigrane bistroumke˝. Občudovali smo, kaj vse se lahko izrazi z gibi, s plesom in z glasbo.

Učenci so svoje vtise likovno izrazili. Nekateri pa so svoje vtise strnili v zapise:
˝Predstava mi je bila zelo všeč. Najbolj je bil zanimiv ples, ko so plesali s stoli.˝
˝Plesalka, ki je zaplesala, kako se premika konj, je bila super. Vsi smo takoj vedeli, da je bil to konj.˝
˝Roboti so bili super. Premikali so se smešno in zabavno. Kaj bi bilo, če bi res hodili po svetu roboti?˝
˝Prvi ples je bil ples, ki so ga plesali v starih časih. Zdel se mi je nenavaden zaradi lasulj. Mogoče bi bilo super, da se ga tudi mi naučimo.˝

Učenci in učenke I. osnovne šole Celje na tekmovanju v ZDA

V petek, 16. 6. 2017, smo se FLL-jevci okoli štirih zjutraj zbrali na parkirišču pred šolo, od koder smo se odpeljali v Zagreb. Na zagrebško letališče smo prispeli okrog pol sedmih zjutraj, let pa smo imeli ob devetih. Z letalom smo odleteli do Züricha. Tam smo prestopali in ob dvanajstih smo že sedeli na letalu letalske družbe United Airlines, pripravljeni, da poletimo čez lužo. Let je trajal osem ur in štirideset minut, a je po zaslugi filmov in serij, ki smo si jih lahko ogledali vsak na svojem televizijskem ekranu, hitro minil. V Washington smo prispeli ob treh popoldan po lokalnem času, takrat je bila ura v Sloveniji devet zvečer. Opravili smo pregled potnih listov in dovoljenj za vstop v Ameriko, poiskali kovčke na letališču, potem pa nas je čakala približno eno uro dolga vožnja do hotela. Ker nas je časovna razlika malo zdelala, smo se razporedili v sobe, malo razpakirali in šli spat.

Naslednji dan smo se srečali z obilnim ameriškim zajtrkom, ki nam je dal moči za raziskovanje Washingtona. Ogledali smo si veliko znamenitosti, kot so Bela hiša, obelisk sredi Washingtona, Lincolnov spomenik, Capitol. Zelo nas je presenetilo, da smo povsod videli veverice, ki se ljudi sploh niso bale. Matevž pa je ves navdušen opazoval taščice, modre šoje in druge ptice. Njemu smo tudi izpolnili žejo in si ogledali muzej naravne zgodovine, kjer smo prebrali in videli veliko zanimivih dejstev o živalih. Po ogledu vsega tega smo se odpravili nazaj v hotel, kjer smo se zelo zabavali in šli tudi v hotelski bazen.

V nedeljo nas je čakal že prvi del tekmovanja – postavljanje stojnice in prva vaja predstavitve. Ko je bilo vse končano, okoli šestih zvečer, smo se napotili v jedilnico. Tam nas je čakalo presenečenje. Povleči smo morali listek s številko in se usesti za mizo s tisto številko, ki smo jo imeli napisano na listku. Tako smo celoten večer presedeli za mizo z drugimi otroki, kar je bilo dobro, ker smo tako spoznali nove ljudi in nove prijatelje. Zabavali smo se, ko smo morali s skupnimi močmi in brez pogovarjanja narediti most, ko smo sestavljali skupinsko pesem, ples ali pozdrav in med odkrivanjem skupnih interesov.

Ponedeljek je bil dan, ko je bila napetost zaradi predstavitev pred sodniki na vrhuncu. Imeli smo kar nekaj predavanj in delavnic na temo inovativnosti, malo pred kosilom pa nas je čakala predstavitev. Čeprav smo bili nekoliko živčni, smo dobro predstavili Stay^BW. Tudi sodnikom se je zdela rešitev zanimiva, uporabna in inovativna. Po kosilu smo imeli sestanek z Lauro Corsetto o trgovanju z našim izdelkom. Po zadnji delavnici smo se odpravili do avtobusov, ki so nas odpeljali do patentnega urada. Tam smo v živo videli ustanovitelja organizacije FIRST, Deana Kamna, in izvedeli veliko novega o patentiranju, avtorskih pravicah in podobnih stvareh. Za pomiritev živcev pred naslednjim dnem smo si privoščili nekaj časa na bazenu.

Naslednji dan so nas na stojnici obiskali sodniki, ki nas niso poslušali pri predstavitvi. Tudi njim smo predstavili projekt. Sledilo je predavanje o vplivu inovativnosti na življenje ljudi in dva individualna posveta, z Joshem Youngom o intelektualni lastnini in z inovatorjem Normom Krantzom o kompatibilnosti naše rešitve. Po kosilu smo imeli v avditoriju konferenčnega centra javno predstavitev pred nekaterimi ekipami in te ekipe smo mi poslušali pri njihovih predstavitvah. Ko smo s tem končali, smo pospravili stojnico in se z vsem materialom z avtobusi odpeljali do Shakespearovega gledališča, kjer smo na novo postavili stojnice in se srečali s predstavnikom slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, Borutom Žuničem. Pokazal nam je knjigo slovenskih inovatorjev, mi pa smo mu predstavili naš projekt. Zadnje, kar nas je čakalo tisti dan, je bila razglasitev prvih treh mest. Čeprav nismo dobili denarne nagrade, je bila že sama priložnost za udeležbo na tem tekmovanju neverjeten uspeh. Naučili smo se veliko in pridobili smo ogromno pomembnih izkušenj. Ujeli smo tudi Deana Kamna, s katerim smo se slikali. V hotelu smo spet šli na bazen, še zadnjič, preden smo zapustili Ameriko.

Ker smo imeli polet šele v sredo ob pol sedmih zvečer, smo dan izkoristili in si ogledali največjo knjižnico na svetu in Air&Space Museum, kjer smo tudi nakupili spominke. Potem smo se odpeljali na letališče, se vkrcali na letalo in leteli sedem ur in štirideset minut do Züricha. Tam smo imeli do naslednjega leta več kot dovolj časa, tri ure in pol, zato so nekateri poskušali čas izkoristiti in nadoknaditi spanec, ki je tistim, ki niso spali na letalu, primanjkoval zaradi časovne razlike. Okoli pol dvanajstih smo odleteli iz Züricha v Zagreb in od tam nas je čakalo samo še nekaj ur vožnje do meje in od meje do doma. Na parkirišču pred šolo so nas pričakali starši.

V petek, na zadnji dan pouka, so nam učenci od 4. do 8. razreda pripravili sprejem, na katerem smo spregovorili o nasvetih, spominih ter prejeli priznanja in posebne medalje s strani predstavnice Zavoda Super Glavce, Natalije Premužič.

Odprto evropsko prvenstvo na Danskem – FLL Aarhus 2017

Od 26. 5. do 29. 5. je v Aarhusu na Danskem potekalo Odprto evropsko prvenstvo v FLL-ju. Udeležili smo se ga Gašper Bervar, Miha Kužner, Lija Kužner, Tea Simič, Matevž Bervar in Matija Pilko iz ekipe Black&White.

Iz Celja smo se v torek, 23. 5., odpeljali proti letališču na Dunaju, od koder smo naprej leteli proti Amsterdamu in nato v Billund. Ko smo prispeli, smo si prvi dan vzeli čas za počitek, že naslednji dan pa smo se odpravili v Legoland. Tam smo si ogledali vse atrakcije in preizkusili vse vlakce smrti, nato pa smo se pozno popoldne odpeljali proti Aarhusu, kjer je potekalo tekmovanje. Naslednje jutro smo se odpravili proti prizorišču, kjer smo postavili svojo stojnico, na kateri smo predstavljali svoj projekt in robota. Imeli smo tudi 2 treninga robota, ki sta šla dobro. Popoldne smo imeli druženje z ostalimi ekipami v zabaviščnem parku Tivoli Friheden in spet veliko voženj z vlakci smrti in vrtiljaki. Naslednji dan pa se je začelo pravo tekmovanje. Dan smo začeli z dvema krogoma robotske tekme in predstavitvami tehničnega intervjuja, projekta in vrednot. Vse nam je šlo zelo dobro, zato smo bili zelo samozavestni in dobre volje. Naslednji dan pa je prišel še tretji krog robotske tekme in pa težko pričakovana podelitev pokalov. Dosegli smo izjemno 1. mesto, ki nam je prineslo pokal na področju projekta, in sicer pokal za inovativne rešitve. RoboSončki, druga slovenska ekipa, ki je sodelovala na Evropskem prvenstvu, pa je dosegla 3. mesto na robotski tekmi. Zelo zadovoljni smo se naslednji dan odpravili še na ogled mesta Aarhus, popoldne pa smo se odpravili na letališče, od koder smo leteli nazaj v Amsterdam in nato na Dunaj. Z Dunaja smo se odpeljali domov, kamor smo prispeli v torek, 30. 5.

Matija Pilko, 9. a

Zbiralna akcija papirja 2016/2017

Pri zbiranju odpadnega papirja že vrsto let sodelujemo s podjetjem Simbio. Letos smo se med 27 osnovnimi šolami celjske regije uvrstili na 15. mesto. Zbrali smo 20 170 kg, kar je 50,30 kg na učenca.