V pretekih tednih smo se z učenci drugega razreda podali na zanimivo popotovanje v preteklost. Skupaj smo raziskovali življenje nekoč in spoznavali, kako so živeli naši predniki. Eden izmed zanimivih vidikov preteklega življenja je bila tudi priprava hrane, zato smo se odločili, da skupaj izdelamo in spečemo tradicionalne žulike (kruhke).

ZGODBA O ŽULIKAH 
Mati je najbolj pridnemu otroku pri tedenski peki kruha namenila delček testa, ki ga je smel sam »zažuliti« med dlanmi (pregnesti) in oblikovati svojo »žuliko«. Ta se je hitro spekla in jo je smel tudi sam pojesti. Bila je kot nagrada in dodatek k siceršnjemu dnevnemu obroku kruha. Da mu je ni bilo treba deliti z brati in sestrami in jo je lahko v miru pojedel, se je pogosto skril v kakšnem kotičku, kjer ga niso mogli najti.

Če bi kdo tudi sam želel zažuliti testo, vam prilagamo recept za žulike:

Potrebujemo:
– 500 g pirine moke
– 300 ml vroče vode
– 1 čajno žličko soli
– polovico svežega kvasa
– žličko sladkorja

Postopek:
V večjo posodo smo stresli moko. V sredino moke smo naredili jamico in vanjo nadrobili kvas. Na kvas smo potresli žličko sladkorja, dodali malo vroče vode ter počakali, da je kvas začel naraščati. Čez nekaj časa smo dodali še preostanek tople vode ter sol in zamesili testo. Testo smo pustili vzhajati, nato pa smo oblikovali majhne pogače in jih spekli v šolski kuhinji.

Medtem ko so se žulike pekle, smo se pogovarjali o tem, kako je bilo življenje nekoč drugačno od današnjega – brez sodobne tehnologije, z veliko ročnega dela in preprostimi, a okusnimi jedmi.

Na koncu smo ob ogledu legendarnega slovenskega filma Kekec naše dišeče žulike tudi pojedli.

Učenci so bili navdušeni nad izkušnjo in spoznanjem, kako pomembno je ohranjati tradicijo ter ceniti preproste, a dragocene stvari iz preteklosti. Peka žulik in ogled Kekca sta bila nepozabna zaključka našega dneva spoznavanja življenja nekoč.

Želimo vam uspešno peko žulik in dober tek!

V sredo, 26. 2. 2025, smo se predstavniki I. OŠ Celje odpravili v Narodni dom v Celju, kjer smo se udeležili 35. občinskega otroškega parlamenta. Letošnja tema je bila “Šolski sistem”. Učenci OŠ Ljubečna in OŠ Lava so pod vodstvom mentorjev pripravili pester kulturni program. Nato smo se razdelili v tri skupine, v katerih smo razpravljali o različnih podtemah. Letošnje podteme, ki jih je zajemal občinski otroški parlament, so bile: “Preobremenjenosti v šoli”, “Dobro se počutiti, dobro znati” in “Brez filtrov: pogovor o kletvicah in žaljivkah”. Sledila je pogostitev, po njej pa nas je ogovorila letošnja osrednja gostja, ga. Lea Colner, prof. razrednega pouka in prva Slovenka, ki je pet let vodila vrtec in šolo na Švedskem. Za tem smo nadaljevali s plenarnim poročanjem vseh skupin. Na koncu smo iz vsake šole izbrali enega predstavnika, ki se bo udeležil regijskega otroškega parlamenta. 

V petek, 28. 2., so imeli petošolci francosko obarvano popoldne. Najprej jim je učiteljica Urška predstavila nekaj zanimivosti o francoščini, nato pa so učenci spoznali, da pravzaprav poznajo že veliko francoskih besed. S pomočjo kviza so ugotovili, da je francoščina uradni jezik kar v 29 državah in da ta romanski jezik govori 321 milijonov ljudi po svetu. Sledila je delavnica z naslovom “Le français, et pourquoi pas ?” (Francoščina, zakaj pa ne?), ki jo je vodila Maša Jazbec s Francoskega inštituta v Ljubljani. Namen delavnice je bil učencem francoščino približati na zabaven in ustvarjalen način. Učenci so se igrali z besediščem iz sveta barv ter medijev in predvsem odkrili, da se komunikacija ne začne s prvo besedo v slovarju, temveč z radovednostjo po učenju nečesa novega. Učenci so se tako naučili nekaj novih francoskih besed, pri tem pa so se tudi nadvse zabavali. Še enkrat najlepša hvala Francoskemu inštitutu in Maši Jazbec za to zanimivo in zabavno izkušnjo. 

Merci beaucoup ! 

V ponedeljek, 10. 2. 2025, smo na šoli izvedli otroški šolski parlament, ki je letos že 35. po vrsti. Udeležili so se ga predstavniki oddelčnih skupnosti od 4. do 9. razreda. Skupaj smo debatirali na temo  šolski sistem.

Na začetku sestanka nas je predsednica skupnosti učencev, Neja Vogelsang, lepo pozdravila in nagovorila pomočnici ravnatelja, gospo Katjo Janič in gospo Ireno Pesan Zlodej, ter mentorici Skupnosti učencev, gospo Matejko Hrovat in gospo Urško Farčnik, ki so nas lepo pozdravile in nam zaželele uspeh.

Ker se bliža valentinovo, smo se dogovorili, da bomo tudi letos imeli valentinovo pošto. Lani je prišlo do raznih nerazumevanj o pošti, zato sta se predstavnici skupnosti učencev odločili, da bomo pošto odlagali v nabiralnike v učilnicah 4. a in TJA 2.

Učenci so se razdelili v tri skupine, v katerih so diskutirali in pisali ugotovitve glede na vprašanja. Ko je poteklo okoli 20 minut časa, je vsaka skupina predstavila svojo temo.

Prva skupina je imela temo o odnosih in sodelovanju, ki je bila razdeljena na dva dela, komunikacijo in zaupanje. Temi so povezali in povedali, da so nekatere stvari pri komunikaciji zaupne in da moramo znati komunicirati in ločiti komunikacijo s starejšimi ljudmi in našimi vrstniki in da moramo biti pri vsaki komunikaciji spoštljivi in prijazni ter da ne smemo nikomur zaupati naših osebnih stvari in stvari, za katere si želimo, da ostanejo skrite, ker nas lahko kdorkoli izda.

Druga skupina je imela temo o učnih vsebinah in šoli za življenje in o metodah in načinih učenja in poučevanja. Ko so govorili o svojih ugotovitvah, so tudi dali veliko pobud, kot so na primer, da bi bilo več pouka v naravi in da bi bil včasih pouk kemije, družbe, naravoslovja in spoznavanja okolja v naravi in da bi pri pouku zgodovine lahko šli v kakšen muzej ali ustanovo na temo ure. Predlagali so tudi, da bi bilo več razlage iz več strani, na primer, da bi bila pri kakšni uri zgodovine dva učitelja – eden, ki uči zgodovino in drugi, ki uči na primer geografijo, in da bi vsak s svoje strani razložil snov tiste ure. Dali so tudi pobudo o poteku pouka, pri kateri so povedali, da bi lahko bilo več poskusov in več igrivih in zabavnih poti, da bi lažje zapolnili snov.

Tretja skupina je imela temo o kletvicah, prostaškem jeziku, komunikaciji, vzgojnih ukrepih in vedenju učencev. Prišli so do ugotovitve, da se morajo konflikti končati in da bi morali uporabljati več zaznamovanih in knjižnih besed pri komunikaciji in da moramo biti spoštljivi in prijazni do vsakega, s katerim se pogovarjamo. Pogovorili so se tudi o tem, kaj naj učitelj naredi, ko naredi učenec kaj narobe oziroma reče kaj neprijaznega ali nespoštljivega. Povedali so, da je najbolj učinkovito, da ga učitelj opozori in se pogovori z njim zasebno.

Po predstavitvah predstavnikov razredov sem podpredsednica skupnosti učencev Enia Zvonar poročala ugotovitve skupin in z Nejo Vogelsang sva pozdravili vse predstavnike razredov in se jim zahvalili za posluh.

Podpredsednica skupnosti učencev, Enia Zvonar