Spoštovani,

obveščamo vas, da so se v torek, 22. 10. 2024, v 2. a za vedno poslovile nekatere besede. Pogreb je potekal na šolski zelenici v ožjem krogu.

Naj vam povemo, da to ni bil žalosten dogodek. Ta prav posebna slovesnost je bila vesela, polna smeha in petja, saj smo pokopali besede, ki jih v šoli ne želimo več uporabljati. Tako smo se poslovili od ”ne morem”, ”ne znam”, ”težko je”, ”nočem”, ”ne bom” in ”nimam časa”. Te besede so prevečkrat ovira, ki nas kot svinčena krogla vlečejo k tlom. Ne pustijo nam, da rastemo in cvetimo. S tem dejanjem smo želeli simbolično pokazati, da se s trudom in pozitivnim pristopom lahko premaga marsikatero oviro. Pokop smo ob glasbeni spremljavi zaključili s petjem pesmi, ki jo je uglasbil učitelj Boris Holešek 

V razredu smo se veliko pogovarjali o tem, kako pomembno je verjeti vase in v svoje sposobnosti. Pogosto nas ravno misel, da česa ne zmoremo, ustavi, preden sploh poskusimo. Besede kot so ”ne morem” in ”ne znam ” smo zamenjali z bolj spodbudnimi mislimi in si odprli vrata do novih izkušenj, znanj in priložnosti. Ob pokopu starih besed smo izbrali nove, ki jih bomo od zdaj naprej uporabljali.

S tem dejanjem so učenci pokazali, da so pripravljeni na spremembe in izzive, ki jih prinaša šolsko leto. Upamo, da se bodo te pozitivne spremembe z odmevom razširile tudi na druge učence in da bodo otroci še naprej pogumno premagovali ovire ter se učili novih veščin z nasmehom na obrazu.

Pokop starega in rojstvo novega je za vse nas čudovita priložnost, da razmislimo, kako lahko tudi sami izboljšamo svoje razmišljanje v pozitivno smer.

Vabim vas, da si v galeriji preberete našo pesem, ki je postala že kar razredna himna.

Mineva 82 let enega največjih nacističnih vojnih zločinov, ki se je zgodil pri nas, ko so Nemci otroke avgusta leta 1942 za teden dni zaprli v prostore I. osnovne šole v Celju, jih na silo ločili od mater, nato pa odpeljali v različna avstrijska in nemška taborišča, da bi jih prevzgojili in ponemčili. Mnogi svojih mater in očetov niso nikoli več videli, ob prihodu v domovino pa so našli oropane in požgane domove.

Ob 82-letnici te tragične zgodbe je v stari telovadnici I. osnovne šole v Celju Društvo taboriščnikov – ukradenih otrok v sklopu praznovanja Mestne četrti Dolgo polje v soboto, 19. 10. 2024, organiziralo tradicionalno srečanje, na katerem so obujali trpke spomine.

V spomin na tragične dogodke so spominsko sobo ukradenih otrok obiskali tudi devetošolci.