03 428 51 00 | Faks: 03 428 51 26 | I. osnovna šola Celje, Vrunčeva ulica 13, 3000 Celje tajnistvo@iosce.si

Že ob 1.50 smo se izpred šole odpravili v Zagreb, kjer smo čakali na let v Frankfurt. Od tam smo kasneje leteli v Houston kar 11 ur. V hotel smo prispeli okoli 18. ure, se razpakirali in odšli na bazen.

V ponedeljek in torek smo imeli prost dan, ki smo ga izkoristili za ogled mesta. Z avtobusom smo se najprej odpeljali v NASA Space Center, kjer smo si ogledali prostor za trening astronavtov, ogromno raketo – Saturn V. Prikazana je bila notranjost ISS-ja, ter izvajanje vsakodnevnih opravil  prehranjevanje, tuširanje, telovadba itd. V NASI smo se lahko dotaknili tudi kamna z Lune, velikega meteorita, in si ogledali dolgoroge bike in aligatorja. Ja, tudi živali imajo. Na koncu smo si ogledali še letalo in Space Shuttle, ki je bil pomemben za raziskovanje Zemljine orbite.

V torek smo si ogledali prirodoslovni muzej (Museum of Natural Science), kjer nas je spremljala častna konzulka Sandra Wilkens. Ogledali smo si okostja dinozavrov in ostalih fosilov iz prazgodovine, obiskali oddelek, namenjen kemiji in se veliko naučili o kemijskih elementih in molekulah ter se veliko naučili o starih egipčanskih kulturah. Videli smo tudi mumije. Isti dan smo obiskali tudi živalski vrt, kjer smo lahko videli flaminge, žirafe, zebre, strupene kače in pajke, ribe, opice in različne vrste ptic. Proti koncu dneva nas je pot vodila mimo prizorišča in Toyota centra, kjer igrajo košarko domači Houston Rocketsi.

V sredo smo se odpravili na prizorišče v znamenito dvorano George R. Brown center. Najprej smo postavili stojnico. Kmalu smo na stojnicah že imeli prve obiskovalce – člane drugih ekip, katerim smo predstavili naše plakate, projekt in Slovenijo. Ostalo nam je še kar nekaj časa, zato smo se odpravili na razkritje mize za naslednjo sezono in tam spoznali oblikovalca miz.

V četrtek smo prišli na prizorišče, kjer smo pripravili vse stvari, kmalu zatem pa smo hiteli na prvi trening robotov. Naš robot je malo ponagajal, a s prvo vožnjo smo bili zelo zadovoljni. Kasneje smo se odpravili še na preostala dva kroga.  Nato so sledile predstavitve projekta, tehničnega intervjuja in vrednot. Vse je potekalo v angleščini in pred sodniki smo nastopili odločno. Po 45 minutah smo vse uspešno predstavili in bili zadovoljni s predstavitvami. Vse stvari smo odnesli na stojnico ter si ogledali še nekaj robotskih tekem in navezali nova spoznanstva na stojnicah drugih ekip. Ob koncu dneva smo odšli na Welcome party, kjer smo se zelo zabavali. Pripravili so posebne igre, kot je metanje vreč v nasprotnikovo luknjo, karaoke, veliki družabni igri štiri v vrsto in jenga. Nato je sledil še koncert, na katerem smo se zabavali s plesom. Nato smo se odpravili domov, a še vedno imeli dovolj moči, da smo po večerji skočili v bazen.

V petek smo imeli tekme robotov. Tokrat ni bilo več treninga in je šlo čisto zares. Robot je v prvem krogu malo ponagajal in dosegel naš najboljši rezultat, 229 točk, kar je bilo dovolj za TOP 20 na robotski igri. Kasneje smo želeli robota popraviti, a so se že začeli obiski sodnikov na stojnicah. Ogromno sodnikov je obiskalo našo stojnico in nam postavilo veliko vprašanj o našem projektu, raziskavi, problemu, robotu in o naši ekipi. Na vprašanja smo z lahkoto odgovorili. Po koncu obiskov sodnikov smo pospravili stojnico ter se odpravili na odlično kosilo. Naporen dan smo proslavili, seveda, kako pa drugače kot s kopanjem v bazenu.

Zadnji dan, v soboto, smo se odpravili na javne predstavitve šestih ekip – predstavitev projektov, tekme robotov najboljših osmih ekip ter podelitev medalj in pokalov. Ko smo pospravili stojnico, smo odšli na pico, saj je bilo do podelitve nagrad še nekaj časa. Na podelitvah smo čakali, da bi zaslišali ekipno ime. Napetost je ves čas naraščala, saj smo imeli številko 40 in so vse ekipe vedno najprej poklicali po njihovih številkah. In ker se številke v angleščini berejo drugače, je bila napetost še tolikšno večja. 41, 43, 47 … Joj, ali bomo sploh kaj dobili… Oh, tole je bilo pa blizu… Nam je ves čas rojilo po glavi.

Štiriiiiiideset…. 40 – Black&White, končno smo zaslišali naše ime. Veselo smo pritekli na oder. Dobili smo pokal za tretje mesto na Teamworku, področje vrednot. Bili smo tako veseli, da kar nismo mogli verjeti. Končno je pokal v naših rokah, in to eden izmed prvih, narejen po novem dizajnu, tako svetleč. Ponosno smo novico takoj objavili na naši spletni strani.

Dosežek smo proslavili s sladoledom in kopanjem v bazenu.

Zadnji dan je hitro minil, zbudili smo se okrog 8. ure, se  počasi in v miru odpravili na zajtrk in spakirali stvari. Ko smo vse spakirali, smo se hitro odpravili na letališče. Najprej smo leteli v Frankfurt, od tam pa v Zagreb. Po 22-urnem potovanju smo končno prispeli v Celje. Tam so nas pričakali starši, s katerimi smo se skupaj poveselili našega uspeha.

Tea Belak in Black&White

(Skupno 11 obiskov, današnjih obiskov 1)