V sredo, 5. 10. 2022, smo se sedmošolci odpravili na ekskurzijo na Dolenjsko. Zgodaj zjutraj smo odšli na avtobus in se odpeljali. Med potjo smo lahko opazovali in spoznavali pokrajino. Naša prva točka je bil kraj Turjak, kjer smo si ogledali istoimenski grad Turjak. Tam smo izvedeli, da je ime dobil po divji živali, imenovani tur. Nato smo si v bližini gradu ogledali zelo zanimivo, staro in zavarovano lipo. Po malici je sledil ogled Trubarjeve domačije v Rašici. Nato smo se odpravili do Ilijevega oziroma Levstikovega kozolca v Dolnjih Retjah, kjer naj bi Levstik pisal pripoved o Martinu Krpanu. Ker smo bili prav vsi lačni, smo se odpravili do Muljave na kosilo. Nastopila je zadnja točka, in sicer Jurčičeva domačija, kjer smo si ogledali kratek film, Krjavljevo kočo, ki je imela samo dva majhna prostora, nekaj Jurčičevih literarnih del, njegovo rojstno hišo ter čebelnjak s prelepimi panjskimi končnicami. Dan je bil zelo poučen in ne bi mogel biti boljši.

Zoja, 7. a

V sredo, 5. 10., smo se učenci 8. razreda odpravili na ekskurzijo na Gorenjsko. Pred šolo smo se zbrali ob 7. uri, prevzeli malico in se ob 7.10 odpravili na pot.

Pot nas je vodila vse do Vrbe na Gorenjskem, Žirovnice, Doslovč, Rodin in Radovljice. Prvi postanek smo imeli v rojstnem kraju znanega slovenskega pesnika Franceta Prešerna na Vrbi na Gorenjskem, kjer smo si ogledali njegovo rojstno hišo in izvedeli veliko zanimivega o njegovem življenju. Nato smo odšli v Žirovnico, rojstni kraj Prešernovega prijatelja Matije Čopa, ki je bil pomemben za začetek slovenske literarne zgodovine in književnosti. Kasneje smo se ustavili v Doslovčah, kjer se je rodil slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Saleški Finžgar. Tudi o njem smo izvedeli veliko zanimivega. Pot smo nadaljevali na Rodine, kjer se je rodil slovenki pisatelj Janez Jalen in tam tudi ustvarjal. Po končanem ogledu na Rodinah smo bili vsi že zelo lačni in malo tudi utrujeni, zato smo bili zelo veseli, ko smo se lahko udobno namestili v restavraciji in tam pojedli okusno kosilo. Nato smo se  odpeljali do zadnje točke ekskurzije, v Radovljico, rojstni kraj slovenskega dramatika in ustanovitelja slovenskega gledališča Antona Tomaža Linharta.

Po končanem ogledu muzeja je prišel čas, da smo se z avtobusom odpravili nazaj v Celje, kamor smo prispeli ob 18. uri. Tako se je naša zanimiva in nepozabnih doživetij polna ekskurzija na Gorenjsko tudi končala.

Zala Valek, 8. b

Planinci od 4. do 9. razreda smo se na drugi oktobrski vikend (7. in 8. 10.) odpravili po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja, ki ponujajo lepe razglede na okoliške vasi in hribovja. Prvi dan smo se s Podmeje po jesensko obarvanem gozdu povzpeli na Mrzlico in v planinskem domu prenočili. Jutro je bilo sprva megleno in sveže, a kmalu je posijalo sonce. Po zajtrku smo se oskrbnici doma zahvalili za izredno gostoljubje in okusno hrano ter se po markirani poti podali proti Kalu. V zgodnje dopoldanskih urah smo pot nadaljevali mimo Gozdnika do planinskega doma na Šmohorju. Nabrali smo precej kostanja in gob, a smo si kosilo naročili kar v planinskem domu. Kljub utrujenosti smo se kar hitro spustili do prvih kmetij in po lokalni cesti prispeli v Laško, odkoder smo se v Celje vrnili z vlakom. Dvodnevni planinski pohod je bil poln doživetij in prijetnih druženj s sovrstniki.

Člani in članice planinskega krožka ter PD Železničar Celje

V četrtek, 29. septembra 2022, smo na naši šoli obeležili 3. mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.

Na globalni ravni zavržemo več kot milijardo ton hrane, po drugi strani pa vsako leto umre kar 3,1 milijona otrok zaradi podhranjenosti. Evropejci letno zavržemo 89 ton živil, vsak Slovenec pa 68 kilogramov. Statistika še kaže, da od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, vsako leto zavržemo več hrane.

K zmanjševanju zavržene hrane lahko prispeva vsak od nas.

Vsak od nas lahko že z majhnimi dejanji občutno prispeva k reševanju širše problematike odpadne hrane.

Kaj lahko storimo v šoli?

Začeli smo z majhnimi koraki:

1. Vzamem toliko, kolikor bom pojedel.

• V lonček natočim željeno količino napitka, vzamem manjši kos kruha, namažem ustrezno plast namaza.
• Potrudim se, da hrano, ki sem jo vzel, tudi pojem.
• Če sem še lačen, vzamem dodatno količino in tudi to v celoti pojem.

2. V razredu smo poiskali EKO DETEKTIVA, ki bo:

• sošolce spodbujal k odgovornemu ravnanju s hrano;
• spremljal, kaj se dogaja s hrano v razredu;
• na srečanju detektivov poročal o stanju v razredu ter podal predloge za zmanjšanje količin odpadne hrane.

3. Pri malici in kosilu smo tehtali ostanke hrane.

Za malico smo imeli jogurtov napitek, pletenico in sadje.

Večji del odpadne hrane je predstavljal jogurt, le malo oddelkov je zavrglo pletenice.
Manj kot 100 g skupnega odpada pri malici so imeli vsi tretješolci (praktično brez odpada), prav tako tudi 6. c, 5. a, 4. a, 7. c, 2. a in 6. a.
Pohvaliti velja učence, ki si v lonček natočijo toliko jogurta, kolikor ocenijo, da ga bodo lahko spili, in si po potrebi jogurt še dotočijo.
Prav tako velja pohvala tudi glede pletenic, saj razen redkih izjem ni bilo odpada.

In kaj z nerazdeljeno hrano?

• Vse pletenice so bile razdeljene.
• Jogurt, ki je ostal v vrčih, smo v petek uporabili za pecivo.

Za kosilo smo imeli zelenjavno juho, pražen krompir, pleskavico in solato.
Še vedno se med zavrženo hrano najdejo pleskavice, ki jih otrok ni niti poskusil, in cele kepice krompirja.

In kaj z nerazdeljeno hrano?

Poklicali smo Socio in to hrano ponudili lačnim ljudem.

Nevenka Čater Jeušnik

Med 16. in 22. septembrom 2022 je potekal projekt Evropski teden mobilnosti. Letošnji slogan »Izstopimo iz avta in stopimo skupaj« je učence spodbudil k hoji, kolesarjenju in spremembi potovalnih navad.

V četrtek, 22. septembra, so se petošolci udeležili aktivnosti za vse generacije, ki sta jih v ta namen pripravila Zavod VOZIM in Mestna občina Celje.