»Branje le napolni um z gradivom znanja; šele z razmišljanjem pa prebrano postane naše.« /John Locke/
Predstavitev in namen
Poleg slovenščine se Literarni klub povezuje tudi s tujimi jeziki, zgodovino, geografijo, likovno, glasbeno in knjižnično vzgojo.
Učenci spoznavajo kakovostno ter raznovrstno leposlovno književnost, razumejo raznolikost umetnostnih besedil, se o prebranem pogovarjajo, predstavljajo in utemeljujejo svoja stališča, umetnostna besedila primerjajo in se samostojno seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo. Uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje, se vključijo v gibanje Bralna značka ali S knjigo v svet, oblikujejo razredno knjižnico. Ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila, ki vključujejo prvine umetnostnega jezika, se poustvarjalno odzivajo na prebrano in pišejo o svojem literarnoestetskem doživljanju književnosti (dnevnik branja).
Oblike dela in ovrednotenje znanja
Delo v Literarnem klubu zajema tako branje kot tudi leposlovno pisanje. Učitelj učencem priporoča primerna besedila, sprejema pa tudi njihove lastne pobude za branje in spodbuja ustvarjalne pogovore o prebranih knjigah.
Za učence pa je še bolj mikavna možnost ustvarjalnega pisanja, ki jim nevsiljivo povečuje občutljivost za literarno besedilo, hkrati pa ponuja možnost za šolsko literarno ustvarjalnost. Najboljša besedila učenci objavljajo v mladinskem tisku, radijskih oddajah, šolskih glasilih, časopisih, ki objavljajo otroške prispevke, ter na spletnih straneh šole. Sodelujejo lahko na javnih natečajih za ustvarjalno pisanje.
Predmet je enoleten in se lahko izvaja v 3. triletju. Namenjena mu je ena ura tedensko, tj. 35 ur letno, oziroma 32 v 9. razredu.
V šolskem letu se bo znanje ocenilo trikrat, od tega najmanj dvakrat ustno.
Opombe: Pri pouku bomo rabili delovni zvezek, ki ga bodo učenci kupili sami.
Milena Toman
