Učence prvih razredov I. osnovne šole so obiskali otroci iz bližnjega vrtca. Za njih smo pripravili kratko predstavo, malo smo se tudi posladkali, pokazali smo jim, kako poteka pouk v šoli ter si izmenjali skromna darila. Vsi prav komaj čakamo, da se nam z novim šolskim letom pridružijo.
Pripravila: Ines Murečehajić
Veliko dobre volje in ustvarjalnosti učencev OPB 1 + 2 je prineslo veliko presenečenje. Učenci so pripravili lastno lutkovno predstavo z naslovom: Sonce, kje si? Po uvodnem nagovoru so učenci zaigrali igro o severnem jelenu, ki se znajde v toplih krajih.
Ker se nikakor ni mogel navaditi na previsoko temperaturo, so mu prijatelji svetovali, na kakšne načine si lahko dneve popestri in kako lahko preživi vročino.
Hudomušna lutkovna predstava se je zaključila z veliko spodbudo ostalih sošolcev in ogledom lutkovnega prizorišča.
Pripravila: Ines Murečehajić
Dokazali smo, da znajo biti matematične naloge tudi pravi gibalni izziv. Priprave za aktivnost so se pričele z izdelavo ekipnih zastav.
Tako … lov se je lahko pričel. Naša naloga je bila vse prej kot lahka. Ekipno smo reševali naloge, ki so nas čakale na označenem mestu.
S pravilnim rezultatom smo pridobili dovoljenje, da si naberemo 5 cekinov (ti so nas čakali v šolskem peskovniku). S cekini smo si nato priborili košček zemljevida. Kar nekaj časa smo potrebovali, da je prva ekipa sestavila zemljevid in poiskala skriti zaklad.
Vsekakor je bilo športno in hkrati matematično preživljanje podaljšanega bivanja za vse nas velik izziv.
Pripravila: Ines Murečehajić
Po zajtrku so nam še zadnjič pregledali urejenost sob, nato smo se zbrali v jedilnici. Tam so razglasili zmagovalce, ki so imeli najčistejšo sobo. Kmalu za tem je pripeljal avtobus, s katerim smo se peljali do Gregorčičeve rojstne hiše. Po ogledu smo se odpravili v Kobariški muzej. Tam smo si ogledali, kako težko je bilo življenje vojakov na Soški fronti. Na koncu smo si ogledali še Kobariško blato, kjer smo z daljnogledom opazovali sive čaplje in spoznali jagode, ki niso užitne. Potem smo se odpravili k avtobusu in se počasi odpeljali proti Celju.
Samanta Štefanič in Katja Zapušek, 8.b
Zbudili smo se v deževen dan. Po zajtrku smo si ogledali Kavkno jamo. Sledilo je izdelovanje lutk za zaključni nastop. Po odličnem kosilu pa smo imeli tekmovanje. Tekmovali smo v znanju, ki smo ga pridobili tu.
Vita Komel, 8. a
Danes smo, kot ostale dni, začeli že zgodaj zjutraj z jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se odpravili k potoku, kjer smo opazovali sladkovodne živali. Videli smo pijavke, ličinke močerada in veliko drugih živali. Kasneje smo imeli lokostrelstvo, pri katerem smo bili kar uspešni. Po odličnem kosilu smo imeli športno zabavne igre.
Lara H. Kresnik, 8. a
Po zajtrku smo se oblekli, vzeli malico in se odpravili na pohod proti Kolovratu. Videli smo več mejnih kamnov med Slovenijo in Italijo. Ogledali smo si tudi polje, kjer se je pred stotimi leti dogajala 1. svetovna vojna in rove, katere so uporabljali italijanski in avstro-ogrski vojaki. Med potjo nazaj nas je zajel dež, zato smo se ustavili v koči, ki je namenjena planincem, da se skrijejo pred neurjem. Po dežju smo nadaljevali pot v dom. Pričakal nas je prijeten obrok, ki smo ga z veseljem pojedli.
Igor Stjepanović, 8. b
Iz Celja smo se odpravili ob 7. uri. Do doma Kavka smo prispeli po treh urah in pol vožnje. Po prihodu smo razpakirali. Po kosilu so nas naučili tehniko nordijske hoje, s katero smo odkorakali do Nagnoja. Ko smo se vračali, nas je ujela ploha.
Žiga Rebeušek, 8. a
Zadnji dan šole v naravi je za nami. V dopoldanskem času smo obiskali zbirni center odpadkov in tekmovali v orientacijskem teku. Po kosilu smo bili pohvaljeni za urejenost sob – najbolj pridni smo dobili priznanja. Razglasili so tudi končne zmagovalce orientacijskega teka.
Zgodaj popoldne smo se z avtobusom odpeljali do Veržeja, kjer smo prisluhnili g. Babiču, 82-letnemu mlinarju, ki nam je predstavil zgodovino in delovanje njihovega družinskega mlina na Muri. Pot smo nadaljevali proti Prekmurju, kjer smo obiskali lončarsko vas Filovci. Ogledali smo si, kako nastane lončarski izdelek in si kupili nekaj spominkov. Polni vtisov smo se odpeljali proti Celju.
Četrtkovo jutro z dežnimi kapljami ni obetalo aktivnega športnega dopoldneva, a smo bili kmalu po zajtrku pozitivno presenečeni, saj so izza oblakov pokukali prvi sončni žarki. A-jevci smo se odpravili raziskovat življenje v mlaki, B-jevci pa na 38 km dolgo pot s kolesi. Po zelo okusnem kosilu smo nadaljevali s športnimi aktivnostmi (lokostrelstvom) in se preizkusili v izdelovanju kurentov. Zadnji večer je bil namenjen našemu druženju in predstavitvi pevskih, plesnih in igralskih točk, ki smo jih pripravili po sobah. Sledil je zabavni del, kjer smo se prepustili ritmom glasbe in uživali v plesu. Še zadnjič – lahko noč, dom Štrk.
Sreda, ki je bila precej športno obarvana, je skoraj za nami. Po jutranjem teku in zajtrku smo se odpravili na sprehod do Ptujskega jezera, ki je največje umetno jezero v Sloveniji. Razteza se od Ptuja do vasi Markovci v dolžini 6 km in ponuja številne možnosti športnih aktivnosti. Popoldne smo spregovorili o varstvu okolja in se odpravili v center za ravnanje z odpadki. Presenetil nas je neverjeten smrad in ogromne količine odpadkov, ki jih proizvede naša industrija. Druga skupina se je medtem preizkusila v orientacijskem teku. V večernem času smo se zelo zabavali in se družili v številnih športnih igrah. Prijetno utrujeni pričakujemo jutrišnji dan.
Prebudili smo se v sončno torkovo jutro in ga pričeli z jutranjim sprehodom med polji. Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini. 6. a se je odpravil na kolesarjenje, 6. b pa je odšel raziskovat rastlinstvo in živalstvo mlake. Pot ni bila tako enostavna, saj smo prekolesarili skoraj 30 km (do gradu Borl in nazaj), prehodili pa smo več kot 10 km. Eni in drugi smo se vrnili precej utrujeni in z velikim veseljem pojedli kosilo, ki je bilo okusno kot vsa hrana do sedaj.
V popoldanskem času smo se preizkusili v lokostrelstvu in ustvarjali v okviru kurentove delavnice. Spoznali smo značilnosti kurenta in ga nato s pomočjo naravnih materialov tudi sami ustvarili. Tudi večer je bil razgiban in ustvarjalen. Eni smo se odločili za plezanje, drugi za kreativno delavnico.
Prvi dan je za nami. V jutranjem času smo se z avtobusom odpeljali proti Ptuju, kjer smo si ogledali tamkajšnji grad in pretežni del muzejskih zbirk (glasbila, orožje, razstavo pustnih šem). Pot smo nadaljevali proti Gorišnici, kraju med Ptujem in Ormožem, ki je poznan po Dominkovi domačiji – najstarejši obnovljeni hiši v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Proti poldnevu smo se nastanili v domu Štrk v Spuhlji. V popoldanskem času smo se odpravili na raziskovanje rastlinstva in živalstva panonskega gozda, po večerji pa smo odšli še na kratek sprehod. Že smo v pričakovanju jutrišnjih dogodivščin.
V četrtek, 29. 5. 2014, je v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru v Celju potekala slovesna podelitev priznaj za devetošolce celjskih osnovnih šol, ki so v času osnovnega šolanja osvojili zlato bralno priznanje.
Na naši šoli je zlato bralno priznanje in knjižno nagrado osvojilo kar 18 učencev: Dejan Milutin, Filip Burnik, Jakob Pirš, Jaša Kvac, Jure Papinutti, Larisa Leskovšek Potočan, Luka Dimitrijević, Manica Obajdin, Mensur Softić, Nal Guček, Neža Hohnjec, Tada Vunderl, Timotej Fendre, Urh Burnik, Urh Repar in Žiga Vipotnik.
Na letošnjem srečanju zlatih bralcev celjskih osnovnih šol smo počastili spomin na Barbaro Celjsko. Predstavila nam jo je osrednja gostja, avtorica knjige z naslovom Barbara Celjska, gospa Rolanda Fugger Germadnik. Sledil je ogled razstave na Trgu celjskih knezov in druženje ob prigrizku.
Koordinatorica bralne značke
Bernardka Zupanc
