Najprej so učenci, razporejeni v krogu, pripovedovali o svojem ožjem bivališču in tudi o Celju: kaj jim je všeč, kaj jih moti, kako bi mesto predstavili tujim osebam, ki ga še ne poznajo. Nato so na lističe napisali svoje ideje in zamisli o tem, kaj bi lahko bila njihova skupna naloga ali izdelek na temo njihovega mesta. V nadaljevanju so se preizkušali v pisanju verzov z akrostihom na svoje ime, nato pa še na ime Celje ter ugotovili, da je to opravilo kar trd oreh. Nastalo je nekaj kitic, ki so prispevek k moderni poeziji.
