V pretekih tednih smo se z učenci drugega razreda podali na zanimivo popotovanje v preteklost. Skupaj smo raziskovali življenje nekoč in spoznavali, kako so živeli naši predniki. Eden izmed zanimivih vidikov preteklega življenja je bila tudi priprava hrane, zato smo se odločili, da skupaj izdelamo in spečemo tradicionalne žulike (kruhke).
ZGODBA O ŽULIKAH
Mati je najbolj pridnemu otroku pri tedenski peki kruha namenila delček testa, ki ga je smel sam »zažuliti« med dlanmi (pregnesti) in oblikovati svojo »žuliko«. Ta se je hitro spekla in jo je smel tudi sam pojesti. Bila je kot nagrada in dodatek k siceršnjemu dnevnemu obroku kruha. Da mu je ni bilo treba deliti z brati in sestrami in jo je lahko v miru pojedel, se je pogosto skril v kakšnem kotičku, kjer ga niso mogli najti.
Če bi kdo tudi sam želel zažuliti testo, vam prilagamo recept za žulike:
Potrebujemo:
– 500 g pirine moke
– 300 ml vroče vode
– 1 čajno žličko soli
– polovico svežega kvasa
– žličko sladkorja
Postopek:
V večjo posodo smo stresli moko. V sredino moke smo naredili jamico in vanjo nadrobili kvas. Na kvas smo potresli žličko sladkorja, dodali malo vroče vode ter počakali, da je kvas začel naraščati. Čez nekaj časa smo dodali še preostanek tople vode ter sol in zamesili testo. Testo smo pustili vzhajati, nato pa smo oblikovali majhne pogače in jih spekli v šolski kuhinji.
Medtem ko so se žulike pekle, smo se pogovarjali o tem, kako je bilo življenje nekoč drugačno od današnjega – brez sodobne tehnologije, z veliko ročnega dela in preprostimi, a okusnimi jedmi.
Na koncu smo ob ogledu legendarnega slovenskega filma Kekec naše dišeče žulike tudi pojedli.
Učenci so bili navdušeni nad izkušnjo in spoznanjem, kako pomembno je ohranjati tradicijo ter ceniti preproste, a dragocene stvari iz preteklosti. Peka žulik in ogled Kekca sta bila nepozabna zaključka našega dneva spoznavanja življenja nekoč.
Želimo vam uspešno peko žulik in dober tek!
