Naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7., 8. in 9. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Pri izbirnem predmetu obdelava gradiv – les učenci nadgradjo in poglobijo znanja in veščine s področja obdelave gradiv, ki so jih pridobili v 6. razredu pri predmetu tehnika in tehnologija. Osnovno gradivo za izdelavo predmetov je les, ki ga kombiniramo z drugimi: papirna gradiva, usnje, slama, mehka žica ipd. Orodja in obdelovalni postopki so praviloma ročni. Od strojev uporabijo le vibracijsko žago, električni vrtalni stroj in tračni ali kolutni brusilnik.
Namen predmeta je tudi oblikovanje pozitivnega odnosa do lastnega dela in izdelka, skrb za varno delo in razvijanje ročnih spretnosti.
Oblike dela in vrednotenje znanja:
Izbirni predmet obdelava gradiv – les je zastavljen tako, da učencem omogoča pridobiti kakovostno znanje in spretnosti na način, ki jim je najbližji, to je s praktičnim delom. V začetku bodo izdelovali preprostejše izdelke in nato prešli na zahtevnejše. Praktično delo bo večinoma potekalo samostojno. V načrtovanje izdelkov bo vključeno tudi tehnično risanje s programoma CiciCAD in SketchUp.
V šolskem letu bodo učenci izdelali pet izdelkov in pri tem pridobili enako število ocen.
Opombe: Učenci potrebujejo delovni zvezek obdelava gradiv – Les z delovnim
gradivom. Učbenika ne uporabljamo.
Pripravila: Polona Gorišek
Naravoslovni izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7., 8. in 9. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Učenci spoznajo življenjske potrebe živih bitij in tako bolje razumejo abiotske in biotske dejavnike. Spoznajo, da je vsako rušenje ravnotežja v naravi – vnos različnih snovi, tujih organizmov, pomanjkanje vode, spremembe temperaturnega režima itd., lahko usodno za preživetje organizmov. Ta spoznanja pridobivajo z aktivnim delom, torej z izkušnjo.
Ob gojenju organizmov se zavedo, da so živa bitja, ki smo jih vzeli v oskrbo, odvisna od nas, zato moramo biti pri gojenju in vzdrževanju izjemno odgovorni. Ob tem naj bi se naučili odgovornega ravnanja z vsemi živimi bitji – tudi hišnimi ljubljenčki, rastlinami v svojem stanovanju, pa tudi s svojimi vrstniki, prijatelji, znanci. Svoje odgovorno ravnanje naj bi zavestno usvojili tudi kot nujnost pri varovanju življenjskega okolja.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Ta izbirni predmet temelji na terenskem in laboratorijskem delu, ter delu s slikovnimi ključi. V začetku se učenci spoznajo z naravnim okoljem in njegovimi ekološkimi zakonitostmi, ter ga primerjajo z antropogenim (od človeka spremenjenim) okoljem. Sledi popisovanje diverzitete (pestrosti) živih bitij v naravnem in antropogenem okolju iz česar učenci sklepajo o življenjskih razmerah, ki vladajo v posameznem okolju. Učenci znajo opisati rastlinske in živalske predstavnike konkretnega ekosistema in jih povezati v prehranjevalni splet, pojasniti razlike med naravnimi in antropogenimi okolji in ugotoviti prilagodljivost živih bitij na nastale razmere.
V drugem delu učenci s praktičnim delom spoznajo osnove gojenja organizmov v vivariju, terariju, akvariju, insektariju… Seznanijo se z načini gojenja in z zahtevami posameznih živali, dosežejo čim višjo raven odgovornosti do gojenih živali. Razvijajo pozitiven odnos do živega sveta, spoznajo potrebe živali in rastlin za njihovo preživetje in ugotavljajo vzroke za ogroženost živih bitij.
V prvem obdobju pridobijo učenci eno ustno oceno, ki temelji na izdelanem poročilu s terenskega dela. V drugem obdobju dobijo eno ustno oceno za izdelan vivarij in drugo za predstavitev gojenja izbrane živali.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo. Dejavnosti pri izbirnem predmetu vključujejo delo na terenu.
Pripravila: Polona Gorišek
Družboslovno-humanistični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7., 8. in 9. razredu, po 1 uro na teden.
Predstavitev in namen:
Živimo v času vedno bolj intenzivnih stikov med različnimi kulturami in svetovi verstev postajajo vedno bolj del naše vsakdanjosti. Njihovo poznavanje je bistveno za razumevanje sodobnega sveta.
Znanje iz tega področja je zelo koristno in uporabno na številnih področjih. Prispeva tudi k boljšemu poznavanju lastne tradicije in kulture.
Predmet učencem ponuja možnost, da razširijo, dopolnijo, diferencirajo in problematizirajo znanje, ki ga o verstvih in etiki pridobijo pri drugih predmetih.
Predmet je namenjen učencem, ki imajo doma religiozno (krščansko) vzgojo in obiskujejo (cerkveni) verouk, pa tudi pripadnikom drugih religij ter tudi učencem brez domače religiozne vzgoje in opredelitve.
Pri tem triletnem predmetu, ki pa ga je možno obiskovati tudi samo eno ali dve leti, se vsako leto obravnava določen tematski sklop. Okvirni program Verstva in etika I. je Svet. Pri tem učenci spoznajo svet v katerem živimo v vsej svoji raznolikosti. Poznavanje te tematike je pomembno za posameznikov osebnostni razvoj.
Oblike dela in ovrednotenje znanja:
Pouk poteka v učilnici in na terenu, kjer učenci v obliki razgovora, analize, zbiranja in urejanja informacij dosegajo zastavljene cilje v programu.
Učenci so ocenjeni pri pouku tako, da se ovrednoti, kako so dosegli zastavljene cilje v programu, pa tudi njihovo sodelovanje, aktivnost in podobno.
V šolskem letu so učenci ocenjeni najmanj štirikrat, od tega dvakrat pisno.
Opombe: Učbenika ne uporabljamo.
Pripravila: Nataša Sotošek
Program likovnega snovanja dopolnjuje osnovni program likovne vzgoje.
ŠTEVILO UR NA LETO: 35
LIKOVNI MATERIAL: učenci ga plačajo s položnico na začetku šol. leta
LIKOVNI IZDELKI: se vrednotijo, ocenjujejo, razstavljajo in hranijo kot pri predmetu likovna vzgoja
UČBENIKI: niso obvezni
SPLOŠNI CILJI PREDMETA:
- – Učenci razvijajo zmožnost opazovanja, predstavljivosti, likovnega mišljenja, likovnega spomina in domišljije.
- – Razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti.
- – Si pridobivajo čut za lepo.
- – Ob uporabi različnih materialov in orodij razvijajo motorično spretnost.
- – Razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah.
- – Si oblikujejo odnos do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošne človeške likovne kulturne dediščine.
- – Razvijajo zmožnost razumevanja različnih medijev vizualne kulture, vrednotenja uporabnih predmetov in likovne problematike v okolju.
Učenci sedmega razreda si lahko izberejo likovno snovanje I, učenci osmega razreda likovno snovanje II, učenci devetega razreda pa likovno snovanje III. Izbira likovnega snovanja II ni vezana na predhodno izbiro likovnega snovanja I; izbira likovnega snovanja III pa ne na predhodno izbiro likovnega snovanja II.
Breda Špendl, prof.
Učni cilji predmeta so naslednji:
Učenec:
1. Opazuje z daljnogledom.
a. Nekatere lastnosti svetlobe.
b. Projekcija predmetov na zaslon.
c. Opazovanje predmetov z lupo.
d. Opazovanje projecirane slike z lupo in koncept daljnogleda.
2. Opazuje in zbira podatke o planetih.
a. Sklepa, da tudi planeti krožijo okrog Sonca.
b. Pogled na Osončje iz vesolje – gibanja in oddaljenosti.
c. Umetni sateliti in poleti v vesolje.
d. Nekaj o paleontologiji – osnovne lastnosti planetov, tvorbe na planetih, primerjava z Zemljo
Pripravil: Marjan Kuhar
S preprostimi poskusi in opazovanji želim pri učencih vzbuditi zanimanje za naravoslovje. Poskusi so povezani z vsakdanjim življenjem in spodbujajo k razmišljanju. Opazovali bomo medsebojni vpliv med okoljem in človekom.
Splošni cilji predmeta:
– opazovati in meriti preproste fizikalne količine,
– spoznati raznolikost pojavov v ozračju, na tleh in v vodah,
– spoznati, kako se energija v okolju pretvarja v različne oblike,
– spoznati vire onesnaženja okolja,
– ugotoviti vrednost neokrnjenega naravnega okolja.
Vsebine predmeta:
– merjenje in opazovanje različnih padavin,
– opazovanje oblakov in gibanja zraka,
– opazovanje razširjanja dima, vrtinčenje vetra,
– opazovanje nastajanja megle,
– opazovanje nastajanja snežink,
– merjenje temperature zraka na soncu in v senci,
– opazovanje razširjanja kalnosti v stoječi in tekoči vodi,
– merjenje količine vode v snoveh,
– pretvarjanje sončne energije in energije vetra v električno energijo,
– sežiganje odpadkov in biomase,
– sodelovanje pri verižnem eksperimentu.
Pouk temelji na opazovanju, merjenju in predstavljanju meritev pri pojavih v naravi, zato del pouka poteka v šolski okolici.
Lea Červan
Stran 3 od 8«12345...»Zadnja »
